Jabuk - Poglej temo - Zgodovina podjetja Apple [16.05.06]

Začetki podjetja Apple segajo v leto 1976, ko sta ga ustanovila Steven Jobs in Steven Wozniak. Prijatelja sta bila že v srednji šoli. Oba sta se zanimala za elektroniko in so ju zato imeli za outsiderja. Po maturi sta obdržala stike in se vpisala na univerze. Kmalu sta oba pustila šolo in začela delati za podjetja v Silicijevi dolini. Wozniak je dobil službo pri Hewlettu Packardu, Jobs pa pri Atariju.

Wozniak se je že nekaj časa ukvarjal z načrtovanjem računalnikov, ko je leta 1976 izdelal računalnik, ki je kasneje postal znan kot Apple 1. Jobs je v računalniku videl prihodnost, zato je prepričal Wozniaka naj ga poskuša prodati in tako je bilo 1. Aprila 1976 ustanovljeno podjetje Apple Computer. Računalnik Apple I. so prodajali v lesenem ohišju, z okorno tipkovnico, za ekran pa se je običajno uporabljal kar televizijski zaslon.

Računalniški navdušenci Appla sprva niso jemali resno in Apple ni resno zaživel vse do leta 1977, ko se je na lokalnem računalniškem sejmu pojavil z Applom II. Le-ta je bil prvi računalnik v plastičnem ohišju in z barvno grafiko in je bil za tiste čase je bil to vsekakor močan računalnik. Naročila za ta računalnik so kar deževala. S predstavitvijo Apple diska II v začetku leta '78 se je ta prodaja le še povečala, saj je bil to najcenejši in najbolj uporabniško prijazen disketni pogon v tistem času.

Toda z večjo prodajo je tudi podjetje začelo rasti in do leta 1980, ko je na trg prišel Apple III, je imelo podjetje že več tisoč zaposlenih in je začenjalo s prodajo računalnikov tudi na tujih trgih. Apple je takrat zaposlil več izkušenih managerjev in bolj pomembno, nekaj novih investitorjev, ki so zasedli mesta v nadzornem svetu. Starejši, bolj konzervativni investitorji in managerji so poskrbeli, da je Apple postal bolj običajno računalniško podjetje in s tem povzoročili nejevoljo pri mnogih prvotnih uslužbencih Appla.

Macintosh, Sculley in spletke

V letu 1981 so se razmere spremenile in postale težje za Apple. Nasičen trg je otežil in upočasnil prodajo računalnikov, zato so morali v februarju odpustiti 40 zaposlenih. Steve Wozniak je doživel lažjo letalsko nesrečo. Po okrevanju se je v Apple vrnil le za kratek čas, saj je utrpel tudi lažjo izgubo spomina. Po nesreči se je usmeril v druge stvari, končal je fakulteto, nekaj časa pa je tudi delal kot učitelj. Marca 1981 je tako Steve Jobs postal direktor Appla.

Po zgodovinskem obisku v Xeroxu leta 1979, so Jobs in še nekaj drugih inženirjev začeli z razvojem računalnika Lisa (imenovan po Jobsovi hčerki), ki naj bi redefiniral osebni računalnik. Jobs se je slabo izkazal pri vodenju projekta, zato ga je s projekta odstavil Mike Markkula, takratni predsedujoči Applu in eden od večjih delničarjev. Jobs, ki je bil le 11% lastnik se je odločil prevzeti drug projekt in je tako začel delati na Macintoshu. Projekt se je začel kot računalnik za 500$, Jobs pa je poskrbel, da je postal še veliko več.

Leta 1981 je IBM predstavil prvi PC. Podkrepljen z močjo "Velikega Modrega" je PC kaj kmalu začel dominirati tržišču in Jobseva ekipa je morala delati zelo hitro, da je lahko tekmovala z IBMom na tržišču osebnih računalnikov. Jobs se je pričel zavedati, da bo Apple moral postati zrelejše podjetje in ugotovil, da ni pravi človek za ta posel.

V začetku leta 1983 je Jobs začel prepričevati Johna Sculleya, takratnega predsednika Pepsi-Cole. V aprilu ga je prepričal, ter nastavil za predsednika in CEOa (Cheif Executive Officer) Appla. Jobs je vrjel, da bo Sculley Applu pomagal "dozoreti", vendar se mu ni niti sanjalo, kako prav je imel. Na koncu ga je prav to stalo službe.

Čeprav je bil uspešen poslovež, je kmalu postalo jasno, da je Sculley vedel zelo malo o računalniški industriji, zato sta se z Jobsom kmalu pričela pričkati. S približevanjem predstavitve Macintosha je Jobs postal hiperaktiven. Zelo si je prizadeval, da bi razvijalci pisali programe za prihajajoči računalnik; zavedal se je namreč, da je usoda Macintosha odvisna od programske industrije.

22. Januarja 1984 je Apple med tretjo četrtino ameriškega Super Bowla predvajal svojo znano 1 minutno reklamo, ki je najavila Macintosh. Oglas je režiral Ridley Scott, Orwellovski prizor pa je prikazoval sesutje sveta IBMa, ki ga je povzročl Macintosh. Na začetku se je računalnik prodajal zelo dobro, a do božiča leta 1984 so ljudje postali naveličani majhne količine RAMa in pomankanja možnosti povezljivosti s trdim diskom.

Okoli začetka leta 1985 sta se Sculley in Jobs začela resno prepirati. Sculley je menil, da je Jobs nevaren in izven nadzora, Jobs pa, da Sculley nima pojma o računalniški industriji in ni dovolj poskušal, da bi se naučil. Tako se je maja 1985 Jobs odločil, da bo poskušal prevzeti nadzor nad podjetjem. Sculleyu je uredil sestanek na Kitajskem, saj je načrtoval, da bo medtem izvedel upor v nadzornem svetu. Toda tik pred odhodom je nekdo opozoril Sculleya, ta pa se je odločil, da se sooči z Jobsom. Po razgretem prepiru med njima, je nadzorni svet izvedel glasovanje, na katerem je soglasno podprl Sculleya. Jobs je odstopil še isti dan in s tem pustil Sculleya na čelu Appla.

V naslednjih mesecih je moral Apple odpustiti petino delavcev podjetja, okoli 1200 zaposlenih. Podjetje je imelo prvič tudi četrtletno izgubo. Vse to in odstop Jobsa je prispevalo k zmanjšanju zaupanja v Sculleyevo sposobnost kot direktorju Appla.

Ob istem času se je Sculley spustil v bitko z Microsoftovim Billom Gatesom glede predstavitve Windowsov 1.0, ki so imeli veliko podobnosti z Macintoshevim uporabniškim vmesnikom. Gates se je končno strinjal z izjavo, da Microsoft ne bo uporabil Mac tehnologije v Windowsih 1.0, vendar niso nič omenili prihodnjih različic Windowsov in Microsoftovi odvetniki so se prepičali, da ni bilo pravniških zank. Apple je tako izgubil svoje pravice v designu uporabniškega vmesnika. To se je kasneje pokazalo kot pomemben dokument v bodočih tožbah med Applom in Microsoftom glede vmesnika Windowsov.

Macintosha je rešila dvojna predstavitev; LaserWriterja, prvega cenovno sprejemljivega laserskega tiskalnika za Macintosh in PageMakerja, ki je bil eden od prvih programov za namizno založništvo nasploh. Ta tandem je postavil Maca za idealno rešitev za poceni založništvo in Mac je čez noč spet postal uspeh.

Leta 1987 je Apple predstavil Mac II. Narejen z razširlljivostjo v mislih, je Mac II naredil linijo Macintosh izdelkov uspešno in močno družino računalnikov. Apple je bil ponovno ljubljenec Wall Streeta, saj so mesečno prodali 50.000 Macov. Leta 1989 se je zdelo, da bodo Windowsi polomija ter, da bo Mac uspešen še celo desetletje.

Vendar se to ni zgodilo. Leta 1990 je bil trg nasičen s PC kloni vseh možnih konfiguracij in Apple je bil edino podjetje, ki je prodajalo Mace. V drugi polovici maja tega leta, je Microsoft predstavil Windowse 3.0, ki so delovali na skorajda vseh PC klonih na svetu. Apple je bil v težavah.

Applova najboljša rešitev iz te situacije je bila licenciranje Macovega operacijskega sistema. Čeprav so mnogi verjeli, da bi taka odločitev poslabšala kvaliteto Macov, ali, da bi celo vzpodbudila več konkurence, je postajalo očitno, da Apple sam ne more proizvajati vodilne strojne in programske opreme. Govorilo se je celo o tem, da bi prenesli operacijski sistem na Intelove procesorje.

Problemi, vrnitev Jobsa

Idejo o prestopu k Intelu je ovrgel Michael Spindler, Applov COO (Cheif Operating Officer), ki je menil, da je prepozno za licenciranje.

Konec leta 1991 so predstavili svojo prvo generacijo prenosnih računalnikov PowerBookov, ki so postali takojšen uspeh. Razvili so tudi nov tipu računalnika t.i. PDA (personal digital Assistant - dlančnik), ki so ga poimenovali Newton. Sculley se je začel takoj zanimati za projekt in ga podpiral do Avgusta 1993, ko je bil Newton predstavljen. Prva generacija Newtonov je imela izredno slabo prepoznavanje pisave, kar je v veliki meri pripomoglo k Newtonovem neuspehu.

Sculley se je vse manj zanimal za Apple, končno se je nadzorni svet odločil, da ima tega dovolj in Sculleya razrešil dolžnosti kot CEO. Na njegovo pozicijo so postavili Spindlerja, Sculley je pri podjetju ostal še nekaj mesecev, preden je končno odstopil.

Spindler je bil v vseh pogledih napačen človek za tako službo. Bil je zelo neoseben človek in bilo je skoraj nemogoče priti v njegovo pisarno. Kljub temu se je v prvih dveh in pol letih njegovega vodenja, Spindler odlikoval s kar nekaj dosežki.

Leta 1994 je Apple naznanil PowerMac družino računalnikov. To so bili prvi Macintoshi osnovani na izjemno hitrem PowerPC procesorju, ki so ga razvili v sodelovanju z IBMom in Motorolo. Ta procesor je Macom omogočil, da so lahko tekmovali in v mnogih pogledih celo presegli hitrost Intelovih procesorjev.

Spindler je spremenil svoje prejšne mnenje in se odločil, da bo licenciral Mac OS večim podjetjem, med drugim tudi Power Computing, ki je bil eden izmed uspešnejših izdelovalcev Mac klonov. Toda mnogo ljudi je menilo, da je bil Apple preveč omejujoč pri licenčnih pogojih, zato je le peščica podjetij licensirala Mac OS.

Applov največji problem ni bila prodaja računalnikov, pač pa njihova izdelava. Junija 1995 je imel Apple milijardo dolarjev naročil, ni pa imel delov za izdelavo računalnikov. Applovi problemi so se še povečali konec poletja z izdajo Windowsov 95, ki so oponašali Macov uporabniški vmesnik bolje kot kdajkoli.

Applove najslabše poteze so sledile pozimi 1995-96, ko so narobe ocenili trg in predstavili cenovno ugodne Preforme, ki so poslabšale prodajo Macov srednjega razreda. Marže teh računalnikov so bile tako nizke, da je imel Apple na koncu četrtletja 68 milijonov dolarjev izgube. Januarja 1996 so od Spindlerja zahtevali odstop, nasledil ga je Gil Amelio, nekdanji predsednik podjetja National Semiconductor.

Amelio se je močno trudil, da bi pripeljal Apple nazaj v profitabilne vode, a je bil pri tem večidel neuspešen. Po stotih dneh kot CEO se je odločil, da bo izvedel korenite spremembe v strukturi podjetja. Razdelil naj bi ga v sedem divizij, ki bi vsaka zase odgovarjala za svoj dobiček oz. izgubo. Trudil se je tudi za boljšo obveščenost razvijalcev in potrošnikov o dnevnih novostih v podjetju. Čeprav je v prvem četrtletju podjetje utrpelo rekordno izgubo 740 mil. $, jim je v drugem četrtletju le to uspelo zmanjšati na 30 mil. $. V tretjem četrtletju pa so spet presegli vsa pričakovanja borznih analitikov s 30 mil. $ dobička (vendar so to kompenzirali z večjo izgubo v četrtem četrtletju).

Konec decembra 1996 je Apple pretresel industrijo z novico, da bo prevzel podjetje NeXT, ki ga je Steve Jobs ustanovil po odhodu iz Appla. Podjetje so kupili, da bi prišli do operacijskega sistema NeXT step, ki naj bi postal osnova za Applov OS naslednje generacije s kodnim imenom Rhapsody, ki naj bi bil izdan leta 1998.

Oddelek, ki je proizvajal Newtone je postal samostojno podjetje Newton Inc.

Julija 1997 je Apple naznanil odstop Gila Amelia, po še eni večmilijonski četrtletni izgubi. Ta novica je presenetila skoraj vse in v tistem času še ni bilo jasno kdo bo novi CEO. Nadzorni svet je menil, da je Amelio naredil vse kar je lahko za Apple in kljub mnogim izboljšavam pri Applu ni mogel narediti ničesar več. V vmesnem času je bil Fred Anderson, Applov finančni direktor, zadolžen za tekoče poslovanje, Stevu Jobsu pa so za ta vmesni čas dodelili "razširjeno vlogo".

Prisotnost Steva Jobsa je bilo čutiti že takoj po pripojitvi NeXTa. Kmalu je bila tudi jasna stopnja Jobsove "razširjene vloge". Brez generalnega direktorja (CEO) in s tečajem delnic, najnižjim v petih letih, je bilo potrebno narediti veliko odločitev v omejenem času. Jobs je začel izvajati velike spremembe v podjetju, vključujoč ukinitev hčerinskega podjetja Newton. Kraj in čas za največja naznanila pa je bil sejem MacWorld v Bostonu avgusta 1997ega leta.

Jobs, ki so ga sedaj imenovali začasni CEO, je imel govor v katerem je omenil prihajajočo agresivno oglaševalsko kampanijo podjetja, prihajajoče modele Macov in operacijski sesitem Rhapsody. Najavil je tudi skoraj povsem nov nadzorni svet, ki je vključeval Larrya Ellisona, direktorja Oracla. Toda najboljše je prihranil za konec. Jobs je predstavil neverjetno in presenetljivo odločitev o "zavezništvu" z Microsoftom. V zameno za 150$ milijonov dolarjev v Applovih delnicah, sta se Microsoft in Apple dogovorila za 5-letno patentno pogodbo in dokončno poravnavo glede uporabniškega vmesnika, ki je bil predmet mnogim tožbam med podjetjema. Microsoft je moral plačati nerazkrito vsoto kot odškodnino zaradi obtožb, da je ideje za uporabniški vmesnik Windowsov ukradel pri Applu. Najavil je tudi da bo Office 97 popularni pisarniški paket na voljo za Mac do konca leta.

Te najave so dale Applu novo življenje, a Jobs s tem še ni končal. Bila je še ena ovira, ki jo je moral premagati: Kloni. Jobs je menil, da proizvajalci in prodajalci Mac klonov kot npr. Power Computing škodijo Applu, saj mu odžirajo tržni delež v višjem razredu, kjer je običajno največ dobička. Kloni niso uspeli razširiti Macov, le jemali so Applove stranke. Tako se je Jobs kratkomalo odločil, da bo licenčni sistem ukinil. To je dosegel s tem, da je Apple odkupil licence od proizvajalcev klonov.

Nov direktor in izdelki

10. Novembra 1997 je imel Apple še eno tiskovno konferenco, v kateri so najavili še več sprememb v strategiji podjetja. Odločili so se, da bodo sedaj prodajali računalnike neposredno prek interneta in telefona. Naznanili so tudi nove proizvode: PowerMac G3 in PowerBook G3.

Applova internetna trgovina je bila takojšen uspeh, v tednu dni je bila tretja največja spletna trgovina na internetu. Januarja je na MacWorldu Steve Jobs najavil, da ima Apple po dolgem času spet četrtletni dobiček v vrednosti 44 mil. $, kar je precej preseglo pričakovanja analitikov. Aprila je najavil, da je bilo tudi drugo četrtletje dobičkonosno (67. mil $), maja pa je najavil novi PowerBook G3, spletno trgovino za šolstvo in popolnoma novi Mac izdelek iMac. iMac je bil izdelek namenjen potrošniškemu nižjemu cenovnemu segmentu, saj je imel več kot dovolj računalniške moči za večino ljudi, toda ob ugodni ceni. Kasneje istega meseca je na razvijalski konferenci, naznanil dramatično spremembo v smeri razvoja operacijskega sistema. Mac OS X naj bi združil OS 8 in Rhapsody (Applovo prihajajočo verzijo NeXT stepa) v en robusten operacijski sistem, z vsemi funkcijami modernega sistema in kompatibilnostjo z aplikacijami napisanimi za OS 8.

Julija 1998 je Apple najavil še tretje pozitivno četrtletje s 101 mil. $ dobička. To je pomagalo delnicam podjetja doseči nove višave v samo nekaj dneh. iMac je bil jeseni najbolj prodajan računalnik v ZDA in je povečal prodajo podjetja nad večino pričakovanj. Še naprej so sledila profitabilna četrtletja, januarja pa še prenovljena različica PowerBooka.

Julija 1999 je Steve Jobs zapolnil še zadnjo špranjo v Applovem asortimanu izdelkov s prenosnikom iBookom. iBook je bil potrošniški prenosnik, zgrajen na enakih načelih kot priljubljeni iMac, kar ga je tako kot iMaca naredilo izredno popularnega. Nekaj mesecev kasneje pa je sledil še PowerMac G4, računalnik za profesionalno rabo.

V dramatičnem govoru januarja 2000 je Jobs predstavil novo Applovo internetno strategijo. Skupek brezplačnih orodij samo za Mace imenovan iTools, je postal na voljo na njihovi internetni strani, za ekskluzivno partnerstvo pa so se dogovorili z internetnim ponudnikom EarthLinkom. Jobs je končno izpustil naziv začasni iz njegovega naslova in tako postal stalni CEO.

Čez pol leta je Apple predstavil PowerMac G4 Cube, ki je bil Applov odgovor za vse tiste, ki so hoteli iMac brez ekrana, kot tudi izziv računalniški industriji z minimizacijo in sočasnim ohranjanjem vizualne privlačnosti računalnika. Cube je bil največje tveganje po iMacu, ki je je kasneje izkazal za težko napako.

Druga polovica leta 2000 je bila težka za Apple, saj se je slabša prodaja (tudi celotne industrije) na koncu pokazala v prvem nedobičkonosnem četrtletju v treh letih. Eden od večjih faktorjev je bil tudi neuspeh računalnika Cube, saj je imel previsoko ceno v primerjavi z ostalimi Maci. Za napačno se je izkazala tudi odločitev, da v računalnike vgrajujejo DVD-ROMe namesto CD-RWjev saj so tako izgubili veliko strank, ki so hotele snemati svoje CDje. Apple je poskušal ublažiti te probleme z nižanjem cen PowerMac-om. Kasneje je predstavil tudi novo linijo PowerMacov, ki jih je bilo možno naročiti z novo optično enoto SuperDrive, ki je bila zmožna snemati tako CDje kot DVDje. Najavili so tudi novo programsko opremo iTunes, za predvajanje mp3jev in snemanje glasbe na CDje in iDVD, namenjeno ustvarjanju svojih DVDjev.

Vse to je bil del nove poslovne strategije podjetja, razvite vkljub recesiji v informacijski industriji. Apple naj bi izkoristil celo novo vrsto elektronskih naprav kot CD predvajalnike, MP3 predvajalnike, digitalne kamere, DVD predvajalnike... s tem, ko bi naredil aplikacije, ki bi dodale vrednost in uporabnost tem napravam. Tako naj bi Macintoshi postali digitalni center za vse te naprave in novi digitalni način življenja.

Nadgradnje in glasba

Jeseni so obnovili linije PowerBookov in iBookov, ki so se med poletjem zelo dobro prodajali. Konec oktobra pa je Apple najavil prvi proizvod, ki ni bil računalnik po mnogih letih ? iPod. iPod je bil majhen mp3 predvajalnik s trdim diskom in je predstavljal Applov prvi dodatek k strategiji Maca kot digitalnega centra. S ceno 399$ je bil za Apple iPod še eno tveganje, ki pa se je izkazalo za pravilno.

Januarja 2002 je Apple ponovno presenetil s svojim novim LCD iMacom, ki je z obliko oponašal sončnico, po menju nekaterih pa nočno svetilko. Izdali so tudi iPhoto, še en kos programske opreme za digitalni center.

Julija 2002 je Steve Jobs, na razočaranje mnogih, najavil, da bodo brezplačna orodja iTools preoblikovali v plačljivo storitev imenovano dotMac (.Mac). Skupaj z novimi programi iCal in iSync je dotMac še bolj poglobil Applovo strategijo digitalnega centra.

Na MacWorldu Januarja 2003 pa je Apple posodobil zbirko programov digitalnega centra in jih poimenoval iLife, na internetu so bili še vedno na voljo zastonj, obenem pa so se prodajali tudi na CDjih. Steve Jobs je leto 2003 ponosno razglasil "leto prenosnika" ter ob tem predstavil nove modele PowerBookov. Ti so sedaj prišli v 12, 15 in 17 palčnih različicah ekranov. 17? zaslon je bil sploh prvi tak zaslon v prenosnem računalniku na svetu, z 12? modelom pa so stavili predvsem na majhnost in prenosljivost.

Presenečenj leta 2003 kar ni bilo konec, saj je Aprila Apple najavil še dve pomembni novi stvari, izboljšano različico že tako zelo dobro prodajanega iPoda in iTunes Music Store. iPod je bil sedaj na voljo z večjim diskom (do 30GB oz. okoli 7500 pesmi), malenkostno pa je bil prenovljen tudi njegov design. iTunes Music Store pa je spletna glasbena trgovina, vgrajena v program iTunes, kjer se lahko kupuje glasbo v formatu AAC po 99c za pesem. Najprej je bila seveda na voljo za Mac uporabnike (kjer je postala takojšen hit), napovedali pa so tudi Windows različico do konca leta.

Julija pa se je zgodil dogodek na katerega smo vsi čakali. Applove PPC procesorje je že leta proizvajala Motorola, ki pa se je pričela umikati iz tega trga in ni bila več predana razvoju in inovacijam na tem področju. Zato so PPC procesorji pričeli zaostajati za Intelovimi, problemi pa so bili tudi z dobavljivostjo. Zato se je Apple obrnil k IBMu, ki je naredil procesor G5. Tako je Apple na konferenci v SanFranciscu predstavil PowerMac G5, ki lahko konkurira in celo preseže Intelove procesorje. Predstavljena pa je bila tudi beta verzija novega operacijskega sistema s kodnim imenom Panther (OS X 10.3).

Septembra ja na Apple Expu v Parizu sledila obnovljena in pohitrena linija PowerBookov, ki je bila pričakovana že dolgo časa. Predstavili so tudi brezžično tipkovnico in miško, toda večina je bila razočarana nad njima saj je miška še vedno imela le en gumb, tipkovnica pa razen bluetootha ni ponujala nič novega.

Oktobra je bil Panther (OS X 10.3), končno na voljo javnosti po ceni 129$. Podjetje ostaja dobičkonosno, veliko zaslugo za to pa nosi iPod. Decembra so namreč prodali že dvomilijonti primerek tega glasbenega predvajalnika, ki je imel ob koncu novembra 2003, 31% tržni delež med mp3 predvajalniki. Temu je Apple na MacWorldu 6. januarja dodal še mlajšega bratca mini iPoda. Pohitreni so bili tudi serverji, ki od tedaj računajo s G5 procesorji. Izpustili niso tudi iLife aplikacij, ki so dobile novega glasbenega člana imenovanega Garage Band.

Kljub vsem novostim iz sveta Macintoshev Applov tržni delež na računalniškem trgu ostaja pri treh odstotkih in meče temno senco na drugače uspešno "vladavino" Steva Jobsa. Le čas bo pokazal, če je svet za okni pripravljen prestopiti na jabolčno stran.

Članek je napisal Matic Bitenc.